"Moramo verjeti v spremembe!"

avtor:

Suzana Lovec

30. maj 2026. 05:17

| Podkast

komentarjev

Dodajte N1 med priljubljene vire na Googlu Več o tem

Deli

To je razlaga fizike, ki jo poslušaš z odprtimi usti. Dr. Matjaž Ličer o HIDRA, umetni inteligenci in znanosti, o mrežah, črni škatli, neznanem in tistem, kar bi nas res moralo skrbeti. Razlaga poplavljanje morja in vročinske valove, padanje mrtvih meduz, posledice podnebnih sprememb, segrevanje, možnost hude ohladitve in zatiskanje oči tistih, ki imajo od zatiskanja oči koristi. Govori tudi o filozofiji, radovednosti, dejavnostih, v katerih pozabi na vse, in seveda – o smislu.

Oglaševanje

Pogovor glejte tu:

Morje, ki poplavlja. Vročinski valovi v morju. Spremembe, ki čakajo vse nas. Negotovost prihodnosti. In slovensko znanje, ki je cenjeno v svetu. Prinašamo vam pogovor z dr. Matjažem Ličerjem s fascinantnimi razlagami iz sveta fizike.

Če ga želite le poslušati, lahko to storite tu:

Operativna fizikalna oceanografija, numerično modeliranje morja, globoke mreže za napovedovanje ekstremnih pojavov, kot so poplavljanje morja in morski vročinski valovi. Je doktor fizike in tudi doktor filozofije. Je človek številk in modelov, je razlagalec posledic podnebnih sprememb, je mislec in je premišljevalec znanosti in sveta. Gost N1 podkasta je dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

Od 1. maja dalje se bo začelo uvajanje globokega omrežja za napovedovanje obalnih poplav HIDRA za celotno evropsko obalo, je pred nekaj tedni sporočil dr. Ličer. V pogovoru pojasni, kako je HIDRA nastal, kaj počne, kako neverjetno uporabna je tu umetna inteligenca in kako je prišlo do sodelovanja različnih slovenskih strokovnjakov oz. do sodelovanja s strokovnjaki s fakultete za računalništvo in informatiko.

Iz pogovora: Ponosni, da je tehnologija, ki smo jo razvili tu ...

"Ta stvar je zelo dobro delala in smo premagali vse naše oceanske, fizikalne modele, pa potem tudi mednarodne. Potem smo se znašli v velikem projektu Destination Earth On-Demand Extremes, ki ga je vodila francoska meteorološka agencija in je tekel s financiranjem iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. In tam smo prestavili HIDRO na Baltik in smo pogledali, ali lahko dobimo dobre rezultate v Estoniji. To smo delali s Talinskim inštitutom za tehnologijo TalTech in smo ugotovili, da tudi njihove modele vse premagamo. Potem pa je ta projekt On-Demand Extremes prešel v naslednjo fazo, ki se je začela 1. maja letos in tu so se pa financerji odločili, da bi radi to mrežo za vse evropske lokacije, kjer imamo sistematične meritve. In tako je zdaj prišlo do tega, ta mreža še ne laufa, ampak jo pa razvijamo, in seveda smo vsi ponosni na to, da je ravno ta tehnologija, ki smo jo tu razvili, našla pot v enega največjih prognostičnih centrov na svetu."

Z dr. Ličerjem se pogovarjamo o njegovem delu, njegovi znanstveni poti, o morju, globalnem segrevanju, stvareh, ki se zdijo kontradiktorne, a to nikakor niso, grožnjah za prihodnost, odstotkih možnosti, umetni inteligenci, filozofiji in optimizmu.

Kaj boste slišali v pogovoru: črna škatla, mrtve meduze, upanje za prihodnost

V pogovoru boste izvedeli:

kako deluje HIDRA
kaj so globoke mreže
kakšno je nelagodje znanosti zaradi umetne inteligence, zakaj bomo "črno škatlo" že razvozlali, skrbijo pa nas lahko družbene posledice, ki jih tudi prinaša uporaba umetne inteligence
kakšen je vpliv podnebnih sprememb na morje in kaj se je spremenilo v zadnjih petih letih
kaj vemo o morebitnem razpadu atlantske meridionalne cirkulacije (AMOC) in kako lahko globalno segrevanje Evropo pahne tudi v ledeno dobo
kaj se dogaja s poplavljanjem morja in kaj s segrevanjem
kako to vpliva na organizme
kaj ugotavljajo na Morski biološki postaji, do kakšnih spoznanj so prišli o ogljični bilanci
zakaj ob fiziki tudi filozofija
zakaj je pomembno, da intelektualci govorijo in razlagajo
kaj kaže investiranje v obnovljive vire
zakaj po njegovem mnenju ni problem v znanstveni komunikaciji, ampak drugje
kje je smisel in kako ključno je, da verjamemo v spremembe

Iz pogovora: Edina prava pozicija je to, da poskusiš

"Optimizem oz. vera v to, da spremembe bodo, je že vpisana v samo možnost spremembe. Če mi niti ne verjamemo v možnost spremembe, je ta sprememba bistveno manj verjetna. V tem smislu smo neka nelinearno povratna zanka. Mi moramo verjeti v to. Jaz dejansko verjamem, da spremembe so možne, in del te možnosti je tudi to, da jaz v to verjamem. Po drugi strani je pa zelo lahko danes biti cinik, ampak to se mi zdi prelahek easy way out. Zdi se mi, da je ogromno enih dejavnikov, kot sem denimo prej omenjal investicije v obnovljive vire energije, ki kažejo, da gremo v neko smer, ki je ustrezna. Ni pa ti nobene garancije, da bo ta optimizem kasneje validiran. Mogoče pa ne bo. Mogoče nam pa ne bo uspelo. Ampak ne glede na to, da nimamo garancije, ali nam bo uspelo ali ne, mislim, da je treba vsaj poskusiti. Tudi če nam ne uspe, sem imel še vedno prav, sem prepričan. Edina prava pozicija je to, da poskusiš."

ličer — Pred snemanjem oddaje N1 podkast s Suzano Lovec | Lučo Polenik/N1

Kje se lahko naročite?

Na N1 podkast s Suzano Lovec se sicer lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast. Nekatere od zadnjih vam ponujamo tudi tu spodaj.